Dragan Velikić: Dantejev trg

Dantejev trg naslovnica

Letalo pravkar vzleta ob zatonu, potaplja se v vijolični krhelj svetlobe na nebu in za hip ustavi platnice odhajajočega dne.

O romanu

Pričujoči roman se tako kot številna druga Velikićeva dela opira tudi na avtorjeve življenjske izkušnje, otroštvo in mlada leta, ki jih je preživel v Pulju, na življenje v mestih, v katerih bivajo ali v katera potujejo njegovi junaki. Potovanj Velikić ne pojmuje samo kot spremembo okolja, zanj je to pot do spoznanja, zanimiva in vabljiva predvsem, dokler se ne izteče na svojem cilju. Potovanje je želja po spremembi in odhodu, pobegu, prepleta se s srečanji z navidezno nepomembnimi običajnimi stvarmi, ki so po Velikićevem mnenju jedro literarnega ustvarjanja.

Velikić rad pod drobnogled vzame anonimne ljudi in njihov vsakdan, vendar se za razliko od Iva Andrića, enega od njegovih priljubljenih pisateljev, čigar dela so prežeta z ironijo, celo s sarkazmom, cinizmom in jezo, junaki pa deležni avtorjevega posmehovanja, zadrži pri prefinjeni ironiji. Avtor je računal na elitnega bralca, zmožnega zbranega spremljanja zahtevnejših zgodb in številnih junakov z nekaj dodatnimi meandri ob vsaki „podzgodbi“, ki ga, tik preden obupa pred mogočnim slapom besed, dogodkov in opisov, vrne v tihi tolmun bistre in globoke pripovedi s pogosto presenetljivim in nepričakovanim zaključkom. Na koncu potovanja ostanejo vprašanja in spoznanja ter želja po novem pobegu.

O avtorju

Dragan Velikić se je rodil leta 1953 v Beogradu. V otroštvu se je s starši preselil v Pulj, kjer je živel do odhoda v Beograd na študij. Na Filološki fakulteti Univerze v Beogradu je diplomiral na oddelku za splošno književnost in teorijo književnosti. Ukvarjal se je tudi z rock glasbo, in sicer kot klaviaturist v glasbenih skupinah. Od leta 1994 do leta 1999 je bil urednik založbe Radia B92, pri kateri so v času njegovega urednikovanja izšla številna dela sodobnih evropskih klasikov. Pisal je kolumne za tednik NIN, neodvisni tednik Vreme, dnevnik Danas, reviji Reporter in Status. Od junija 2005 do novembra 2009 je bil veleposlanik Srbije in Črne gore ter nato Republike Srbije na Dunaju. Živi v Beogradu kot svobodni umetnik.

Velikić je avtor desetih romanov: Via Pula (1988; nagrada Miloša Crnjanskega), Astrahan (1991; prevod v slovenščino 2004), Hamsin 51 (1993), Severni zid (1995; štipendija sklada Borislava Pekića), Dantejev trg (1997), Slučaj Bremen (Primer Bremen, 2001), Dosije Domaševski (2003), Ruski prozor (Rusko okno, 2007; Ninova nagrada, nagrada Meše Selimovića, srednjeevropska nagrada za književnost), Bonavia (2012) in Islednik (2015) ter zbirk kratke proze Pogrešan pokret (Napačna kretnja, 1983), Staklena bašta (Stekleni vrt, 1985), Beograd i druge priče (Beograd in druge zgodbe, 2009), esejev YU-tlantida (1993), Deponija (1994), Stanje stvari (1998), Pseća pošta (Pasja pošta, 2006), O piscima i gradovima (O pisateljih in mestih, 2010) in knjige izbranih intervjujev 39,5 (2010). Bralcem so njegove knjige dostopne v petnajstih evropskih jezikih.

Avtorji
Dragan Velikić
Prevod Urban Belina
Spremna beseda Dragana Bojanić Tijardović
Izšlo pri založbi

KUD AAC Zrakogled, zbirka Helia
2014

Bibliografski podatki

Naslov izvirnika: Danteov trg (1997)
ISBN: 9789619309933
313 strani

Mnenja bralcev
Medijski odzivi in recenzije

Velikićeva Istra je multikulturna, hkrati seveda mistificirana, spomini na otroštvo in rekonstrukcija zgodb so poskus ustvarjanja umetne in individualizirane mitologije. ... Ima umetelno in v okvir postavljeno zgradbo, uvod in zaključek, vmes se na podlagi predmetov in glasov tega polifonega romana pletejo in razpletajo usode, pa tudi premišljevanja o obrti pisanja, spodaj brbota esejističen premislek o dometu romana, ukvarjanje s paradoksi jezika in poimenovanjem nasploh.
Dragan Velikić: Dantejev trg, Matej Bogataj v Mladini, 10. 1. 2014

Stoletja plasti v istrskem lijaku, Maja Pertič Gombač v Primorskih novicah, 16. 1. 2014

Z izredno polnim slogom, pretkanim s podrobnostmi, predmeti, doživljanji in stanji, z besedilom, ki ga je vrhunsko prevedel Urban Belina, avtor uveljavlja svojo lastno poetiko, neodvisno od modernizmov in vsakršne modernosti. Refleksije so dobro zavite v poetičnost, drobnih notranjih zgodb je tako rekoč nešteto, premiki in preskoki so stalnica. Takšna kompleksnost se ne druži z lahkotnostjo, zato je za dekodiranje potrebna precejšnja bralska osredotočenost na besedilo.
Mare Cestnik v oddaji S knjižnega trga, Radio ARS, 6. 6. 2014

Laguna objavljuje Danteov trg, B92, 12. 8. 2013

Tvorac portreta mađarske prestonice, E-novine, 5. 11. 2013

Pogovor z Draganom Velikićem, Vlado Motnikar, Radio Slo, Razgledi, 14. 5. 2015